Na tokratnih vajah bolničarjev smo vadili postopke posredovanja pri poškodovancu nabodenemu na ograjo – oseba je imela prebodeno roko. Scenarij vaje je predvideval, da je oseba iz višine padla na ograjo, zaradi sunka ob padcu se je sumilo tudi na poškodbo hrbtenice. Vaja je bila sestavljena iz prikaza, skupnega iskanja najboljših rešitev ter vadbe.
Ker običajno pred prihodom gasilcev in reševalcev poškodovanec že nekaj časa visi na ograji in mu posledično primanjkuje moči za držanje, s popuščanjem pa si povzroča še dodatne bolečine in poškodbe, smo si najprej pogledali več načinov za razbremenitev poškodovančeve teže, ki deluje na preboden ud. Vsaka od rešitev ima svoje prednosti in slabosti ter se lahko uporabi le za določene situacije. Sledila je fiksacija tujka (gaze, povoji, trikotne rute,…) in dela ograje, kateri se odstranjuje. Pri tem in tudi skozi celoten postopek reševanja ponesrečenca je potrebno posebno pozornost posvetiti temu, da ne prihaja do dodatnih tresljajev, ki povzročajo bolečino poškodovancu in skrbeti za kontakt s ponesrečencem (pomirjanje in razlaga kaj se dela).
Med tem časom je druga skupina poskrbela za namestitev vratne opornice in pripravo ter namestitev zajemalnih nosil, katera še dodatno poskrbijo za razbremenitev poškodovanca. Pred odstranjevanjem dela ograje se je poškodovanca zaščitilo s požarno odejo, katera ga ščiti pred iskrami in delovanjem rezalke. Ograjo odstranjujemo pazljivo in počasi, da ne prihaja do prevelikih tresljajev in pregrevanja kovine (dodatne bolečine in poškodbe za poškodovanca). Mesto rezanja in rezilo rezalke ohlajujemo s pomočjo vode, ves čas pa se kontrolira toploto kovine in vibracije ter pridržuje naboden ud. Ko je ograja prerezana počasi pomikamo zajemalna nosila s poškodovancem v horizontalni položaj, poškodovan ud pa se ves čas pridržuje. Sledi dodatna fiksacija tujka v rani, imobilizacija uda in morebitna dodatna oskrba rane. Tujka nikoli ne odstranjujemo iz rane! Nekaj fotografij iz vaje si lahko pogledate tule.
